Dobro besedo je hitro izgovorjena; pa vendar nam jo je včasih tako težko izreči. Od tega nas odvrača neka določena utrujenost, preprečujejo jo naše lastne skrbi, ovira je lahko občutek hladu ali egoistično ravnodušje. Tako se zgodi, da živimo skupaj z ljudmi, za katere sicer mislimo, da jih poznamo, a jim nikoli ne pogledamo neposredno v obraz, tako da ne opazimo, kako pogosto trpijo pod težko, uničujočo kaznijo, ki je v bistvu v tem, da niso opaženi. Prisrčna beseda, ljubeča gesta bi zadostovala in takoj bi se v njih spet nekaj zbudilo: malo pozornosti in ustrežljivosti je lahko kot svež piš vetra v zaprtosti nekega bivanja, ki je prežeto z žalostjo in pobitostjo. Marijin pozdrav je napolnil srce njene stare sorodnice Elizabete z veseljem.

Lokacija: