Avtor: arhiv, datum 9. 03. 2008 00:00:00
Sestra Boska Demšar je bila rojena 12. marca 1908 v Martinj vrhu. Čeprav se je želela sestram pridružiti že prej, je bilo to mogoče šele leta 1934. Kot sestra se je izučila za šiviljo, z odliko opravila mojstrski izpit in svoje znanje prenesla mnogim mladim dekletom. Svoj poklic je opravljala temeljito in z ljubeznijo. Mnogi so se lahko veselili njene spretnosti in iznajdljivosti. Sestra Konstantina Sarjaš pa je bila rojena 11. maja 1918 v Žižkih v Prekmurju. Njena življenjska pot je močno zaznamovana z misijonarsko dejavostjo na Kitajskem, kjer je delovala od leta 1936 do leta 1952, ko so jih izgnali. delala je v sirotišnici in v bolnišnici dr. Janeza Janeža. Tudi po vrnitvi v domovino je ostala dejavna na področju zdravstva, saj je še več kot dvajset let delala v bolnišnici na Golniku. |
|
Sestri jesen svojega življenja preživljata v Križah, kjer sta živi priči zvestobe redovnemu poklicu in ukoreninjenosti v veri in ljubezni. Krajani, ki zelo cenijo njuno tiho navzočnost, so jima pod vodstvom domačega župnika, gospoda Iva Kožuha, v znamenje hvaležnosti organizirali čudovito slovesnost, polno manjših in večjih pozornosti. |
 |
| Na tiho nedeljo, 9. marca, smo se zbrali v župnijski cerkvi v Križah. Kar nekaj sester, mnogo sorodnikov, prijateljev in faranov župnije Križe je napolnilo cerkev. Slovesno sveto mašo je vodil gospod nadškof Alojz Uran ob somaševanju treh duhovnikov. Slavljenkama je na začetku slovesnosti v dar izročil sveči, kot simbol darovanja življenja, ki izgreva za druge, pri tem pa razdaja toplino in svetlobo. Goreči sveči sta nato med mašo krasili daritveni oltar. | |
Pri pridigi se je dotaknil predvsem vrednote življenja in pomena redovnega poklica. V svojem, z optimizmom prežetem nagovoru, nas je spodbujal tudi k vztrajni molitvi za nove duhovne poklice, ki bi kot slavljenki vse življenje posvetili Gospodu. |
 |
Slovesnost svete maše so dopolnile mnoge čestitke in zahvale, ki sta jih bili deležni naši slavljenki. Celota pa je bila okronana s čudovitim petjem starejših in mlajših pevcev. Po sveti maši in fotografiranju, nas je pred cerkvijo pričakalo mnogo dobrot, ki so jih pripravili skrbni farani. Sestre smo se skupaj s slavljenkama, duhovniki in njunimi sorodniki odpravile še v župnijski dom, kjer smo ob prigrizkih skupaj pogledali nekaj izbranih fotografij iz življenja sestre Boske, ki so jih pripravili njeni domači. Lep dan je bil prežet predvsem z občutkom hvaležnosti in veselja, saj je s. Boska prva v zgodovini naše kongregacije, ki ji je Bog daroval okroglih sto let. Njeno življenje, kot tudi življenje s. Konstantine, je zaznamovano z mnogimi lepimi pa tudi težkimi trenutki, a vse se zlije v mozaik, na katerega vsi skupaj gledamo s hvaležnim občutkom, da je življenje dar in da je vsak trenutek dragocen. Tako skupaj z našima slavljenkama vzklikamo: Bogu hvala za dar življenja! |
Lokacija: